Projekt je sofinanciran iz programa Phare 2003 - Donacijska shema za pripravo projektnih predlogov na slovensko-hrvaškem obmejnem območju SI.2003/003-938-22

:: kazalo
 

0 Uvodna stran

1 PRIPRAVA NA DELO
1.1 Oprema v reševalnem vozilu in pregled vozila
1.2 Čiščenje in priprava vozila
1.3 Varnost pri delu
1.4 Obrazci, strokovna dokumentacija in tehnični pripomočki v reševalni službi
1.5 Organizacija in delovanje dispečerske službe v zdravstvu

2 PREVZEM, TRANSPORT IN PREDAJA PACIENTA
2.1 Sprejemanje klica, komunikacija z enotami in z dispečersko službo
2.2 Vožnja reševalnega vozila
2.3 Prihod na mesto intervencije
2.4 Temeljni pregled pacienta in pristop
2.5 Prevzem in predaja pacienta v zdravstveni ustanovi

3 PRVA IN NUJNA MEDICINSKA POMOČ

3.1 Temeljni postopki oživljanja z medicinsko-tehničnimi pripomočki
3.1.1 Dihalna pot
3.1.1.1. Uvod
3.1.1.2. Anatomija dihalne poti
3.1.1.3. Zapora dihalne poti
3.1.1.4. Sprostitev dihalne poti
        • Postopki za sprostitev dihalne poti pri nezavestnem brez suma na poškodbo vratne hrbtenice
    - vzvrnitev glave in dvig brade
    - trojni manever
        • Postopki za sprostitev dihalne poti pri nezavestnem s sumom na poškodbo vratne hrbtenice
    -prirejen trojni manever
        • Odstranjevanje tujkov pri nezavestnem
3.1.1.5. Preverjanje prisotnosti dihanja

3.1.1.6. Vzdrževanje proste dihalne poti
        • Stabilni bočni položaj
        • Ustno-žrelni tubus
        • Nosno-žrelni tubus
3.1.1.7. Odstranjevanje tujkov iz dihalne poti
3.1.1.8 Končno preverjanje znanja
3.1.1.9 Slovar strokovnih izrazov
3.1.1.10 Dodatni viri in literatura
3.1.2 Umetno dihanje
3.1.3 Obtok in uporaba polavtomatskega defibrliatorja
3.2 Asistiranje zdravniku pri intubaciji in drugih postopkih med oživljanjem
3.3 Nadzor nad vitalnimi znaki s pomočjo ročnih tehnik in medicinske opreme (monitoring)
3.4 Imobilizacija
3.5 Tehnike zaustavljanja krvavitev in oskrba ran
3.6 Uporaba pripomočkov za aplikacijo kisika
3.6.1 Uvod
3.6.2 Predstavitev osnovnih pojmov
3.6.3 Pripomočki, ki omogočajo aplikacijo različnih koncentracij kisika
3.6.3.1 Dvorogi nosni kateter
3.6.3.2 Enostavna maska za kisik
3.6.3.3 Venturi maska
3.6.3.4 Maska z rezervoarjem brez nepovratnih ventilov
3.6.4 Pripomočki, ki omogočajo aplikacijo kisika v visoki koncentraciji
3.6.5 Vlaženje kisika
3.6.6 Pravilen postopek uporabe pripomočka za aplikacijo kisika
3.6.7 Varnostna in praktična priporočila za uporabo pripomočkov za aplikacijo kisika
3.6.8 Končno preverjanje znanja
3.6.9 Slovar strokovnih izrazov
3.6.10 Dodatni viri in literatura
3.7 Akutna psihiatrična stanja
3.8 Akutna internistična stanja
3.9 Akutna nevrološka stanja
3.10 Akutna kirurška stanja
3.11 Akutna ginekološka stanja in porod na terenu
3.12 Zastrupitve

 
 
3.6.1 Uvod

V zraku je običajno približno 21 % kisika. S pravilno uporabo pripomočkov za aplikacijo kisika koncentracijo kisika v vdihanem zraku zvišamo. S tem izboljšamo dovajanje kisika v organizem in hkrati preprečimo zadrževanje ogljikovega dioksida v njem. V ožjem smislu med pripomočke za aplikacijo kisika sodijo obrazne maske in nosni katetri, v širšem smislu pa tudi vir kisika.
 
Vir kisika v okviru predbolnišnične NMP in pri znotrajbolnišničnem transportu je jeklenka s kisikom. Značilen vir kisika v zdravstvenih ustanovah je razvodni sistem s centralnim polnjenjem. Za varno aplikacijo pripomočkov za dovajanje kisika je potrebno poznavanje dela z virom kisika.
 
Pri vseh pripomočkih za aplikacijo kisika dosežemo v vdihanem zraku največ deklarirano koncentracijo kisika. Koncentracija kisika v vdihanem zraku je lahko manjša od deklarirane zaradi
a) napak v dovodnem sistemu
b) napačne namestitve pripomočka
c) slabega tesnjenja pripomočka (praviloma na stiku maska-obraz)
d) in načina dihanja pacienta.
 
Koncentracije kisika v vdihanem zraku, ki jih deklarirajo proizvajalci, so zato vedno zgolj orientacijske. Dejanske koncentracije kisika v vdihanem zraku zaradi zgoraj omenjenih razlogov ne moremo poznati. Za oceno ustreznosti dovajanja kisika v organizem se zato poslužujemo meritve saturacije hemoglobina s kisikom in sicer s pomočjo pulznega oksimetra. V bolnišničnem okolju se za ugotavljanje ustreznosti dihanja in acido-baznega ravnotežja uporablja tudi plinska analiza arterijske krvi.


Preverite svoje znanje | << Nazaj <<
| >> Naprej >>